SPREMEMBA DAVČNE OBRAVNAVE DOHODKOV DELAVCEV NAPOTENIH V TUJINO

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), je dne 11.7.2023, na podlagi 35. člena nedavno sprejetega Zakona o čezmejnem izvajanju storitev – ZČmIS-1 (Uradni list RS, št. 40/23), ki v 35. členu določa prenehanje veljavnosti drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2, pripravila spremembo dokumenta: »Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino«.

Gre za 11. izdajo omenjenega dokumenta, s katero FURS zavezancem predstavlja davčne vidike napotitev delavcev na delo v tujino.  

Zadnja, 11. izdaja prinaša bistvene spremembe na področju določitve osnove, ki se uporablja za obračun in plačilo prispevkov za napotene delavce.

Povezava do dokumenta: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni v tujino

Spremembe pričnejo veljati s 1.1.2024. 

 

UREDITEV DO 31.12.2023

Osnovo za plačilo prispevkov za osebe, ki so v delovnem razmerju (delavce), določa 144. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2. 

144. člen ZPIZ-2, tako določa (do uveljavitve 35. člena ZČmIS-1):

• Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 14. člena tega zakona  je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.
• Za zavarovance iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona  se za plačo iz prejšnjega odstavka šteje plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji (preneha veljati z 31.12.2023).
• Ne glede na prvi odstavek tega člena  se prispevki plačujejo od:
• zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
• zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona , in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina in
• zneska regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.
• Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Pri določitvi osnove za plačilo prispevkov za napotene delavce, je glede na citirane določbe 144. člena ZPIZ-2, potrebno najprej ugotoviti lastnost zavarovane osebe glede na pravno podlago, po kateri je posamezni zavarovanec vključen v obvezna socialna zavarovanja. 

Pri določanju lastnosti zavarovane osebe (napotenih delavcev), ločimo:

• zavarovance, ki so v času napotitve vključeni v zavarovanje po zavarovalni podlagi 001 (delavci v delovnem razmerju na območju RS) in so napoteni na delo v tujino, ter redno oziroma sočasno opravljajo delo tako v RS kot tudi v tujini (praviloma napotitve po 13. členu Uredbe (ES) 883/2004) in
• zavarovance, ki so vključeni v zavarovanje po zavarovalni podlagi 002 (delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v RS, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani) in so napoteni na delo v tujino ter opravljajo dela v tujini izjemoma za čas, ki ne presega 24 mesecev in niso poslani v tujino, da nadomestijo drugo napoteno osebo, se za namene izvajanja ZPIZ-2 štejejo za napotene delavce po tretjem odstavku 14. člena ZPIZ-2 (praviloma napotitve po 12. členu Uredbe (ES) 883/2004). 

Za zavarovance, ki so v času napotitve zavarovani po zavarovalni podlagi 001 in so (praviloma) na delo v drugo državo napoteni po 13. členu Uredbe (ES) 883/2004, se za določitev višine osnove za  obračun in plačilo prispevkov, upoštevata prvi in tretji odstavek 144. člena ZPIZ-2. 

Po drugi strani pa se za zavarovance, ki so v času napotitve vključeni v zavarovanje po zavarovalni podlagi 002 in so (praviloma) na delo v drugo državo napoteni po 12. členu Uredbe (ES) 883/2004, za določitev osnove za obračun in plačilo prispevkov, upoštevajo prvi, drugi in tretji odstavek 144. člena ZPIZ-2. 

V praksi to pomeni, da se za zavarovance, ki so v drugo državo napoteni in zavarovani po podlagi 002 (praviloma po 12. členu Uredbe (ES) 883/2004), pri določitvi višine osnove za obračun in plačilo prispevkov za obvezna zavarovanja, upošteva plača, ki bi bila prejeta za enaka dela v Sloveniji, kot je to (do prenehanja) določal drugi odstavek 144. člen ZPIZ-2. 

Za zavarovance, ki so zavarovani po podlagi 002, se pri izračunu višine osnove za obračun prispevkov, torej ne upošteva tisti del plače, ki ga napoteni delavci prejmejo (zgolj zaradi) napotitve na delo v tujino.

Za lažje razumevanje višine osnove za obračun in plačilo prispevkov za zavarovance, ki so zavarovani po podlagi 002, je potrebno upoštevati tudi vrste prejemkov iz delovnega razmerja, ki sodijo v definicijo »plače, ki bi bila prejeta za enaka dela v Sloveniji«. 

Po določbi drugega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, ter nagrade za poslovno uspešnost (če tako določa pogodba o zaposlitvi ali Kolektivna pogodba). 

Vsi ostali prejemki iz naslova delovnega razmerja (povračila stroškov, stimulacije, itd.), ki jih prejme napoteni delavec za napotitev in ne sestavljajo (zgolj) plače zaradi napotitve, niso zajeti v drugem odstavku 144. člena ZPIZ-2 in se vštevajo v davčno osnovo tudi tistih napotenih delavcev, ki so zavarovani po podlagi 002.  

Zgoraj predstavljena ureditev velja do 31.12.2023 in se uporablja tudi (še) za izplačila plač za december 2023. 

 

UREDITEV PO 1.1.2024

Z uveljavitvijo Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmiS-1 – Uradni list RS, št. 40/23), ki v 35. členu določa prenehanje veljavnosti drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2, se bo od 1.1.2024 dalje, za vse delavce, ki bodo napoteni na delo v tujino, tako po 12., kot tudi po 13. členu Uredbe (ES) 883/2004 in v tretje države, v osnovo za obračun in plačilo prispevkov, vštevala celotna plača, ki jo bo delavec prejel iz naslova delovnega razmerja pri delodajalcu. 

Odpravlja se torej razlikovanje med napotitvami po 12. in 13. členu Uredbe (ES) 883/2004, na način, da se za napotitve na delo v tujino po 12. členu Uredbe (ES) 883/2004, ukinja izjema določanja (nižje) osnove za obračun in plačilo prispevkov glede na primerljivo plačo za delo v Sloveniji. 

Po 1.1.2024, se bo torej osnova za obračun in plačilo plač (vseh) napotenih delavcev (v skladu z  12. in 13. členom Uredbe (ES) 883/2004), določala glede na določbo prvega odstavka 144. člena ZPIZ-2, ki določa, da se v osnovo za izračun prispevkov šteje plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi, ne glede na to, ali je to plača v RS ali plača, prejeta za delo v tujini.

Delodajalci bodo torej morali biti pozorni, da po 1.1.2024, upoštevajo zgoraj navedene spremembe v zvezi z določanjem višine osnove za obračun in plačilo prispevkov, sicer bodo podvrženi nadzoru s strani FURS, kjer jim grozi globa zaradi nepravilnega obračuna in plačila prispevkov, naknadna odmera obeznosti, ter plačilo obresti za obdobje od nastanka kršitve, do plačila obveznosti.

 

VIRI:

• Zakon o čezmejnem izvajanju storitev – ZČmIS-1 (Uradni list RS, št. 40/23)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 – UPB18 (Uradni list RS, št. 48/22 z dne 4. 4. 2022)
• Ministrstvo za finance, FURS, davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino. 11. izdaja, julij 2023