Obvezni ukrepi, ki jih morajo sprejeti delodajalci
Dne 27.1.2023 je bil sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), na podlagi katerega je bila v slovensko zakonodajo prenesena Direktiva (EU) 2019/1937. Zakon je stopil v veljavo z dnem 22.2.2023.
Zavezanci po ZZPri so naslednji subjekti:
- podjetja s 50 ali več zaposlenimi;
- podjetja z manj kot 50 zaposlenimi, vendar ne manj kot 10 zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin in na področju saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki.
Bistveni cilj zakona je zaščita posameznikov (»žvižgačev«), ki razkrijejo kršitve predpisov v svojem delovnem okolju, ne glede na to ali gre za zasebni ali javni sektor.
Zakon tako v prvi vrsti prepoveduje ravnanja in pritiske na prijavitelje, ki bi jih lahko odvrnili od prijave oz. razkritja nepravilnosti, prav tako pa tudi prepoveduje izvajanje (naknadnih) povračilnih ukrepov zoper prijavitelje. V ta namen uvaja mehanizme za prijavo kršitev in postopek zaščite prijaviteljev.
Podjetja bodo tako morala s pomočjo tehničnih in organizacijskih ukrepov zagotoviti ustrezne prijavne poti za prijavo kršitev, v okviru katerih bo zagotovljena anonimnost prijaviteljev oz. nezmožnost vpogleda v identiteto prijaviteljev s strani nepooblaščenih oseb.
Bistven element tako vzpostavljenih prijavnih poti bo zaupnik, na katerega se bodo lahko prijavitelji obrnili v primeru kršitev in katerega bodo morala podjetja imenovati za ta namen. Zaupnik bo torej prvi, ki bo znotraj delovnega procesa seznanjen s prijavo posameznika in bo v zvezi s podano prijavo sprejel nadaljnje ukrepe.
Zavezanci morajo sprejeti naslednje tehnične oz. organizacijske ukrepe:
- priprava notranje poti za prijavo (9. člen) – način prejema prijave, ukrepi za preprečitev razkritja, imenovanje zaupnika;
- sprejem notranjega akta – v njem se določi postopek prejema notranje prijave in njena obravnava, ukrepi za preprečitev dostopa nepooblaščenih oseb do informacij, potek postopka z notranjo prijavo, redno informiranje in izobraževanje zaposlenih, obveščanje prijavitelja (11., 12. člen);
- sprejem vseh ukrepov za ustrezno zaščito prijavitelja (19. – 25. člen);
- oddaja letnega poročila na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).
Zgoraj navedene ukrepe po ZZPri morajo zavezanci v svoje poslovanje implementirati najkasneje do:
- 17.12.2023 (tisti, ki zaposlujejo do 249 zaposlenih);
- v 90 dneh od uveljavitve zakona (tisti, ki zaposlujejo več kot 250 zaposlenih).
ZZPri v členih od 27 do 32 določa tudi globe za kršitve:
- če pravna oseba ne vzpostavi notranje poti poti za prijavo, če v aktu ne opiše poti za prijavo, če v roku ne poroča KPK – 2.000 – 4.000 oziroma od 3.000 – 6.000 eur;
- če pravna oseba ugotavlja identiteto prijavitelja, posrednika, povezane osebe, poskusi izvesti povračilni ukrep – 2.000 – 4.000 oziroma od 3.000 – 6.000 eur;
- če pravna oseba izvede povračilni ukrep – 5.000 – 20.000 oziroma 10.000 – 60.000 eur.
Če v vašem podjetju morda še nimate sprejetih obveznih internih ukrepov po ZZPri, vam v tej zvezi z veseljem svetujem oz. zagotovim skladnost vašega poslovanja z ZZPri.
Viri:
- Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L št. 305 z dne 26. 11. 2019)
- Ministrstvo za pravosodje (22.2.2023), Veljati je začel Zakon o zaščiti prijaviteljev – »žvižgačev«
