Digitally yours – no more! Delodajalci morajo do 16. novembra letos sprejeti ukrepe, ki implementirajo PRAVICO DO ODKLOPA DELAVCEV

Digitally yours – no more! Delodajalci morajo do 16. novembra letos sprejeti ukrepe, ki implementirajo PRAVICO DO ODKLOPA DELAVCEV

Novela ZDR-1D, ki je bila sprejeta leta 2024, v novem 142. a členu, v slovenski pravni red vnaša t.i. pravico do odklopa.

Pravica do odklopa v praksi pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela.

142.a člen ZDR-1 torej delavcem omogoča, da zunaj delovnega časa, vključno z obdobji počitka, uradnimi prazniki in letnim dopustom, materinskim, očetovskim in starševskim dopustom ter drugimi vrstami odsotnosti z dela, ne opravljajo z delom povezanih nalog, dejavnosti in elektronske komunikacije, kot so telefonski klici, elektronska pošta in druga sporočila, ne da bi to za njih imelo negativne posledice.

Delodajalci morajo najkasneje do 16.11.2024, sprejeti ukrepe v zvezi s pravico do odklopa. Zakon sicer določa, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, o sprejetih ukrepih pa mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če ukrepi niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni oziroma jih sprejme po predpisanem postopku delodajalec. Ker kolektivne pogodbe v Sloveniji pravice do odklopa še ne urejajo, je na delodajalcu, da znotraj svojih internih aktov sprejme ustrezne ukrepe.

Ukrepe, ki jih sprejme delodajalec v zvezi s pravico do odklopa lahko delimo na:

• normativne, ki zajemajo sprejem internega akta, s katerim opredelite obveznosti delodajalca in delavcev v zvezi s pravico do odklopa, ter različna navodila oz. priporočila, s katerimi delavce seznanite z obnašanjem, dobrimi praksami oz. ravnanjem, ki zagotavlja pravico do odklopa, itd.;
• tehnične, ki zajemajo omejitev delovanja službenih strežnikov za sprejem elektronske pošte, glede na zaključek delovnega časa, nastavitev avtomatskega odzivnika na službenih telefonih, ki so namenjeni tudi zasebni uporabi, itd..

V primeru, da bo delavec zatrjeval kršitev pravice do odklopa pri delodajalcu, je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da ni prišlo do kršitve pravice do odklopa, delavec pa mora samo zatrjevati nastanek kršitve. Dokazno breme v tej zvezi je torej na strani delodajalca. 

Predpisana globa zaradi kršitve pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1, znaša od 1.500,00 EUR do 4.000 EUR za pravno osebo delodajalca, z globo od 150,00 do 1.000,00 EUR, pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca. 

Z zaključkom tekočega koledarskega leta in v letu 2025 gre pričakovati povečan obseg inšpekcijskih nadzorov v zvezi z zagotavljanjem pravice do odklopa, zato delodajalcem predlagam, da to področje čimprej ustrezno uredijo.